Psalm 136

1 Danket Jahwe, denn er ist gütig, denn ewig währt seine Gnade.

Slavite Gospoda, ker dober je, ker vekomaj je milost njegova.

2 Danket dem Gott der Götter, denn ewig währt seine Gnade.

Slavite bogov Boga, ker vekomaj je milost njegova.

3 Danket dem Herrn der Herren, denn ewig währt seine Gnade.

Slavite gospodov Gospoda, ker vekomaj je milost njegova.

4 Der allein große Wunder thut, denn ewig währt seine Gnade,

Njega, ki dela čudovita dela, velika sam, ker vekomaj je milost njegova.

5 der den Himmel mit Einsicht schuf, denn ewig währt seine Gnade,

Kateri je naredil z umnostjo nebesa; ker vekomaj je milost njegova.

6 der die Erde auf den Wassern ausbreitete, denn ewig währt seine Gnade.

Kateri razpenja zemljo nad vodami, ker vekomaj je milost njegova.

7 Der große Lichter schuf, denn ewig währt seine Gnade,

Kateri je naredil luči veliko, ker vekomaj je milost njegova.

8 die Sonne zur Herrschaft über den Tag, denn ewig währt seine Gnade,

Solnce, da gospoduje podnevi, ker vekomaj je milost njegova.

9 den Mond und die Sterne zur Herrschaft über die Nacht, denn ewig währt seine Gnade.

Mesec sè zvezdami, da gospodujejo ponoči, ker vekomaj je milost njegova.

10 Der die Ägypter in ihren Erstgebornen schlug, denn ewig währt seine Gnade,

Kateri je udaril Egipčane v njih prvorojenih, ker vekomaj je milost njegova.

11 und Israel aus ihrer Mitte führte, denn ewig währt seine Gnade,

In izpeljal je Izraela iz med njih, ker vekomaj je milost njegova;

12 mit starker Hand und ausgerecktem Arm, denn ewig währt seine Gnade.

Z močno pestjo in z iztegneno roko, ker vekomaj je milost njegova.

13 Der das Schilfmeer in Stücke zerschnitt, denn ewig währt seine Gnade,

Kateri je razdelil morje trstovito na kose, ker vekomaj je milost njegova;

14 und Israel mitten hindurchgehen ließ, denn ewig währt seine Gnade,

In peljal Izraela po sredi njegovi, ker vekomaj je milost njegova.

15 und den Pharao und sein Heer ins Schilfmeer schüttelte, denn ewig währt seine Gnade.

In podrl je Faraona in krdela njegova v morje trstovito, ker vekomaj je milost njegova.

16 Der sein Volk durch die Wüste geleitete, denn ewig währt seine Gnade,

Kateri je peljal ljudstvo svoje skozi puščavo, ker vekomaj je milost njegova.

17 der große Könige schlug, denn ewig währt seine Gnade,

Kateri je udaril kralje velike, ker vekomaj je milost njegova.

18 und majestätische Könige tötete: denn ewig währt seine Gnade,

In pobil je kralje veličastne, ker vekomaj je milost njegova:

19 Sihon, den König der Amoriter, denn ewig währt seine Gnade,

Sihona, kralja Amorejskega, ker vekomaj je milost njegova;

20 und Og, den König von Basan, denn ewig währt seine Gnade.

In Oga, kralja Basanskega, ker vekomaj je milost njegova.

21 und er gab ihr Land zum Besitztum, denn ewig währt seine Gnade,

In dal je njih deželo v posest, ker vekomaj je milost njegova;

22 zum Besitztum seinem Knecht Israel, denn ewig währt seine Gnade.

Posest Izraelu, svojemu hlapcu, ker vekomaj je milost njegova.

23 Der in unserer Niedrigkeit an uns gedachte, denn ewig währt seine Gnade,

Kateri v ponižanji našem spominja se nas, ker vekomaj je milost njegova.

24 und uns losriß von unseren Bedrängern, denn ewig währt seine Gnade.

In otima nas sovražnikov naših, ker vekomaj je milost njegova.

25 Der allem Fleische Speise giebt, denn ewig währt seine Gnade:

Ki daje hrane vsemu mesu, ker vekomaj je milost njegova.

26 Danket dem Gotte des Himmels, denn ewig währt seine Gnade!

Slavite Boga mogočnega nebes, ker vekomaj je milost njegova.