< Job 16 >

1 Darauf erwidert Job und spricht:
Potem je Job odgovoril in rekel:
2 "Desgleichen hörte ich schon viel; ihr alle seid mir leidige Tröster.
»Slišal sem mnoge takšne stvari. Vi vsi ste bedni tolažniki.
3 Sind zweckvoll windige Worte? Oder, was zwingt dich, daß du Rede stehst?
Mar bodo besede ničnosti imele konec? Ali kaj te opogumlja, da odgovarjaš?
4 Wie ihr, so könnte ich auch reden, wärt ihr an meiner Stelle. Ich übertrumpfte euch durch Worte, und schüttelte bloß mit dem Kopfe über euch.
Tudi jaz bi lahko govoril, kakor delate vi. Če bi bila vaša duša namesto moje duše, bi lahko kopičil besede zoper vas in z glavo zmajeval nad vami.
5 Mit meinem Munde tröstete ich euch, doch Mitleid hielte meine Lippen an.
Toda jaz bi vas želel okrepiti s svojimi usti in premikanje mojih ustnic bi omililo vašo žalost.
6 Wenn aber ich jetzt rede, so wird mein Schmerz doch nicht gelindert. Und unterlaß ich es, was nur verliere ich?
Čeprav govorim, moja žalost ni zmanjšana in čeprav potrpim, koliko sem olajšan?
7 So hat man also mich besiegt. Du hast mir das verwirrt, was für mich zeugt,
Toda sedaj me je naredil izmučenega. Vso mojo skupino si naredil zapuščeno.
8 hast wehrlos mich gemacht. - Zum Kläger ward er mir und trat mir gegenüber; er sagte mir ins Angesicht, ich löge.
Napolnil si me z gubami, ki so priča zoper mene. Moja pustost vstaja v meni in pričuje v moj obraz.
9 Er rümpft die Nase und befeindet mich und knirscht mit seinen Zähnen wider mich, und als mein Feind rollt er die Augen gegen mich.
Trga me v svojem besu ta, ki me sovraži. Nad menoj škripa s svojimi zobmi. Moj sovražnik svoje oči ostri nad menoj.
10 Sie sperren gegen mich den Mund weit auf und schlagen mich gar schmählich auf die Wangen; dabei ergänzen sie sich gegenseitig wider mich.
S svojimi usti so zevali vame. Grajalno so me udarili na lice. Skupaj so se zbrali zoper mene.
11 Dem Bösewicht gibt Gott mich preis; durch Frevler Hände macht er meine Wunde aufbrechen.
Bog me je izročil brezbožnim in me predal v roke zlobnih.
12 Ich lebte ruhig. Da kam im Sturm er gegen mich, ergriff mich an dem Nacken, warf mich hin und machte mich für sich zur Zielscheibe.
Bil sem sproščen, toda razlomil me je. Prijel me je tudi za moj vrat in me stresel na koščke in me postavil za svoje znamenje.
13 Die Pfeile schwirren um mich her. Er spaltet meine Nieren schonungslos und schüttet meine Galle auf den Boden.
Njegovi lokostrelci so me obdali naokoli, on mojo notranjost cepi narazen in ne prizanaša; moj žolč izliva na tla.
14 Er bricht mir Bresche ein um Bresche und rennt gleich einem Kriegsheld wider mich.
Lomi me z vrzeljo nad vrzeljo, nadme teče kakor velikan.
15 Da habe ich das Trauerkleid mir angenäht und in den Staub mein Horn gebohrt.
Sešil sem vrečevino na svoji koži in svoj rog omadeževal v prahu.
16 Vom Weinen rot ist mein Gesicht, und meine Augen sind umflort.
Moj obraz je zapacan od joka in na mojih vekah je smrtna senca,
17 Und doch war schuldlos meine Hand, aufrichtig immer mein Gebet.
ne zaradi kakršnekoli nepravičnosti na mojih rokah. Tudi moja molitev je čista.
18 Du, Erde, decke nicht mein Blut, und meinem Klageruf sei keine Schranke!
Oh zemlja, ne pokrij moje krvi in naj moj jok nima prostora.
19 Im Himmel gibt's für mich noch Zeugen und Eideshelfer in den Höhen.
Tudi sedaj, glej, moja priča je v nebesih in moje pričevanje je na višini.
20 Fürsprecher sind mir meine Sitten. Mein Auge weint zu Gott,
Moji prijatelji me zasmehujejo, toda moje oko izliva solze k Bogu.
21 daß er dem Manne Recht verschaffe gegen Gott, so, wie man's bei den Menschen macht und seinesgleichen.
Oh, da bi se nekdo lahko potegoval za človeka pri Bogu, kakor se človek poteguje za svojega bližnjega!
22 Denn wenig Jahre noch, dann walle ich auf einem Pfade ohne Wiederkehr."
Ko pride nekaj let, potem bom šel pot, od koder se ne bom vrnil.

< Job 16 >