< Job 8 >

1 Bildad de Schuach prit la parole et dit:
Potem je odgovoril Bildád Suhéjec in rekel:
2 Jusqu’à quand veux-tu discourir de la sorte, Et les paroles de ta bouche seront-elles un vent impétueux?
»Doklej boš govoril te stvari? In kako dolgo bodo besede iz tvojih ust podobne močnemu vetru?
3 Dieu renverserait-il le droit? Le Tout-Puissant renverserait-il la justice?
Mar Bog izkrivlja sodbo? Mar Vsemogočni izkrivlja pravico?
4 Si tes fils ont péché contre lui, Il les a livrés à leur péché.
Če so tvoji otroci grešili zoper njega in jih je zavrgel zaradi njihovega prestopka,
5 Mais toi, si tu as recours à Dieu, Si tu implores le Tout-Puissant;
če hočeš zgodaj iskati Boga in narediti ponižno prošnjo Vsemogočnemu,
6 Si tu es juste et droit, Certainement alors il veillera sur toi, Et rendra le bonheur à ton innocente demeure;
če bi bil ti čist in pravičen, bi se on sedaj zaradi tebe zagotovo prebudil in prebivališče tvoje pravičnosti naredil uspešno.
7 Ton ancienne prospérité semblera peu de chose, Celle qui t’est réservée sera bien plus grande.
Čeprav je bil tvoj začetek majhen, bi vendar tvoj zadnji konec silno narasel.
8 Interroge ceux des générations passées, Sois attentif à l’expérience de leurs pères.
Kajti poizvedi, prosim te, o prejšnjem času in se pripravi, da preiskuješ o njihovih očetih
9 Car nous sommes d’hier, et nous ne savons rien, Nos jours sur la terre ne sont qu’une ombre.
(kajti mi smo samo od včeraj in ne vemo nič, ker so naši dnevi na zemlji senca).
10 Ils t’instruiront, ils te parleront, Ils tireront de leur cœur ces sentences:
Mar te ne bodo poučili in ti povedali in izustili besed iz svojega srca?
11 Le jonc croît-il sans marais? Le roseau croît-il sans humidité?
Mar lahko loček zraste brez blata? Mar lahko perunika raste brez vode?
12 Encore vert et sans qu’on le coupe, Il sèche plus vite que toutes les herbes.
Medtem ko je še v svojem zelenju in ni odtrgana, ovene pred katerimkoli drugim zeliščem.
13 Ainsi arrive-t-il à tous ceux qui oublient Dieu, Et l’espérance de l’impie périra.
Takšne so steze vseh, ki pozabljajo Boga in upanje hinavca bo propadlo,
14 Son assurance est brisée, Son soutien est une toile d’araignée.
katerega upanje bo odrezano, katerega trdno upanje bo pajkova mreža.
15 Il s’appuie sur sa maison, et elle n’est pas ferme; Il s’y cramponne, et elle ne résiste pas.
Naslonil se bo na svojo hišo, toda ta ne bo obstala; trdno jo bo držal, toda ta ne bo zdržala.
16 Dans toute sa vigueur, en plein soleil, Il étend ses rameaux sur son jardin,
Zelen je pred soncem in njegova veja poganja v njegovem vrtu.
17 Il entrelace ses racines parmi les pierres, Il pénètre jusque dans les murailles;
Njegove korenine so ovite okoli kupa in strmi na kraj kamnov.
18 L’arrache-t-on du lieu qu’il occupe, Ce lieu le renie: Je ne t’ai point connu!
Če ga uniči iz svojega kraja, potem ga bo ta zatajil, rekoč: ›Nisem te videl.‹
19 Telles sont les délices que ses voies lui procurent. Puis sur le même sol d’autres s’élèvent après lui.
Glej, to je radost njegove poti in iz zemlje bodo pognali drugi.
20 Non, Dieu ne rejette point l’homme intègre, Et il ne protège point les méchants.
Glej, Bog ne bo zavrnil popolnega moža niti ne bo pomagal hudodelcem,
21 Il remplira ta bouche de cris de joie, Et tes lèvres de chants d’allégresse.
dokler tvojih ust ne napolni s smehom in tvojih ustnic z radostjo.
22 Tes ennemis seront couverts de honte; La tente des méchants disparaîtra.
Tisti, ki te sovražijo, bodo oblečeni s sramoto in bivališče zlobnega bo prišlo v nič.«

< Job 8 >