< Job 29 >

1 Job prit de nouveau la parole sous forme sentencieuse et dit:
Poleg tega je Job nadaljeval svojo prispodobo in rekel:
2 Oh! Que ne puis-je être comme aux mois du passé, Comme aux jours où Dieu me gardait,
»Oh, da bi bil kakor v preteklih mesecih, kakor v dneh, ko me je Bog varoval,
3 Quand sa lampe brillait sur ma tête, Et que sa lumière me guidait dans les ténèbres!
ko je njegova sveča svetila nad mojo glavo in ko sem z njegovo svetlobo hodil skozi temo,
4 Que ne suis-je comme aux jours de ma vigueur, Où Dieu veillait en ami sur ma tente,
kakor sem bil v dneh svoje mladosti, ko je bila Božja skrivnost na mojem šotoru,
5 Quand le Tout-Puissant était encore avec moi, Et que mes enfants m’entouraient;
ko je bil Vsemogočni še z menoj, ko so bili moji otroci okoli mene,
6 Quand mes pieds se baignaient dans la crème Et que le rocher répandait près de moi des ruisseaux d’huile!
ko sem svoje korake umival z maslom in mi je skala izlivala reke olja,
7 Si je sortais pour aller à la porte de la ville, Et si je me faisais préparer un siège dans la place,
ko sem šel ven k velikim vratom skozi mesto, ko sem svoj sedež pripravil na ulici!
8 Les jeunes gens se retiraient à mon approche, Les vieillards se levaient et se tenaient debout.
Mladeniči so me videli in se skrili in ostareli so se vzdignili in stali.
9 Les princes arrêtaient leurs discours, Et mettaient la main sur leur bouche;
Princi so zadržali govorjenje in na svoja usta položili svojo roko.
10 La voix des chefs se taisait, Et leur langue s’attachait à leur palais.
Plemiči so molčali in njihov jezik se je prilepil na nebo njihovih ust.
11 L’oreille qui m’entendait me disait heureux, L’œil qui me voyait me rendait témoignage;
Ko me je uho zaslišalo, potem me je blagoslovilo in ko me je oko zagledalo, mi je dalo pričevanje,
12 Car je sauvais le pauvre qui implorait du secours, Et l’orphelin qui manquait d’appui.
ker sem osvobodil reveža, ki je jokal in osirotelega in tistega, ki ni imel nikogar, da mu pomaga.
13 La bénédiction du malheureux venait sur moi; Je remplissais de joie le cœur de la veuve.
Blagoslov tistega, ki je bil pripravljen, da umre, je prišel nadme. Vdovinemu srcu sem storil, da prepeva od radosti.
14 Je me revêtais de la justice et je lui servais de vêtement, J’avais ma droiture pour manteau et pour turban.
Nadel sem si pravičnost in ta me je oblekla. Moja sodba je bila kakor svečano oblačilo in diadem.
15 J’étais l’œil de l’aveugle Et le pied du boiteux.
Bil sem oči slepemu in stopala hromemu.
16 J’étais le père des misérables, J’examinais la cause de l’inconnu;
Bil sem oče revnemu in zadevo, ki je nisem poznal, sem preiskal.
17 Je brisais la mâchoire de l’injuste, Et j’arrachais de ses dents la proie.
Zlomil sem čeljusti zlobnemu in izpulil plen iz njegovih zob.
18 Alors je disais: Je mourrai dans mon nid, Mes jours seront abondants comme le sable;
Potem sem rekel: ›Umrl bom v svojem gnezdu in svoje dneve bom pomnožil kakor pesek.‹
19 L’eau pénétrera dans mes racines, La rosée passera la nuit sur mes branches;
Moja korenina je bila razprostrta pri vodah in rosa je vso noč ležala na moji mladiki.
20 Ma gloire reverdira sans cesse, Et mon arc rajeunira dans ma main.
Moja slava je bila sveža v meni in moj lok je bil obnovljen v moji roki.
21 On m’écoutait et l’on restait dans l’attente, On gardait le silence devant mes conseils.
Možje so mi prisluhnili, čakali in molčali ob mojem nasvetu.
22 Après mes discours, nul ne répliquait, Et ma parole était pour tous une bienfaisante rosée;
Po mojih besedah niso ponovno spregovorili in moj govor je rosil nanje.
23 Ils comptaient sur moi comme sur la pluie, Ils ouvraient la bouche comme pour une pluie du printemps.
Name so čakali kakor na dež in svoja usta so široko odprli kakor za pozni dež.
24 Je leur souriais quand ils perdaient courage, Et l’on ne pouvait chasser la sérénité de mon front.
Če sem se jim smejal, temu niso verjeli. Svetlobe mojega obličja niso zavrgli.
25 J’aimais à aller vers eux, et je m’asseyais à leur tête; J’étais comme un roi au milieu d’une troupe, Comme un consolateur auprès des affligés.
Izbral sem njihovo pot in sedel [kot] vodja in prebival kakor kralj v vojski, kakor nekdo, ki tolaži žalovalce.

< Job 29 >