< Job 16 >

1 Job prit la parole et dit:
Potem je Job odgovoril in rekel:
2 J’ai souvent entendu pareilles choses; Vous êtes tous des consolateurs fâcheux.
»Slišal sem mnoge takšne stvari. Vi vsi ste bedni tolažniki.
3 Quand finiront ces discours en l’air? Pourquoi cette irritation dans tes réponses?
Mar bodo besede ničnosti imele konec? Ali kaj te opogumlja, da odgovarjaš?
4 Moi aussi, je pourrais parler comme vous, Si vous étiez à ma place: Je vous accablerais de paroles, Je secouerais sur vous la tête,
Tudi jaz bi lahko govoril, kakor delate vi. Če bi bila vaša duša namesto moje duše, bi lahko kopičil besede zoper vas in z glavo zmajeval nad vami.
5 Je vous fortifierais de la bouche, Je remuerais les lèvres pour vous soulager.
Toda jaz bi vas želel okrepiti s svojimi usti in premikanje mojih ustnic bi omililo vašo žalost.
6 Si je parle, mes souffrances ne seront point calmées, Si je me tais, en quoi seront-elles moindres?
Čeprav govorim, moja žalost ni zmanjšana in čeprav potrpim, koliko sem olajšan?
7 Maintenant, hélas! Il m’a épuisé… Tu as ravagé toute ma maison;
Toda sedaj me je naredil izmučenega. Vso mojo skupino si naredil zapuščeno.
8 Tu m’as saisi, pour témoigner contre moi; Ma maigreur se lève, et m’accuse en face.
Napolnil si me z gubami, ki so priča zoper mene. Moja pustost vstaja v meni in pričuje v moj obraz.
9 Il me déchire et me poursuit dans sa fureur, Il grince des dents contre moi, Il m’attaque et me perce de son regard.
Trga me v svojem besu ta, ki me sovraži. Nad menoj škripa s svojimi zobmi. Moj sovražnik svoje oči ostri nad menoj.
10 Ils ouvrent la bouche pour me dévorer, Ils m’insultent et me frappent les joues, Ils s’acharnent tous après moi.
S svojimi usti so zevali vame. Grajalno so me udarili na lice. Skupaj so se zbrali zoper mene.
11 Dieu me livre à la merci des impies, Il me précipite entre les mains des méchants.
Bog me je izročil brezbožnim in me predal v roke zlobnih.
12 J’étais tranquille, et il m’a secoué, Il m’a saisi par la nuque et m’a brisé, Il a tiré sur moi comme à un but.
Bil sem sproščen, toda razlomil me je. Prijel me je tudi za moj vrat in me stresel na koščke in me postavil za svoje znamenje.
13 Ses traits m’environnent de toutes parts; Il me perce les reins sans pitié, Il répand ma bile sur la terre.
Njegovi lokostrelci so me obdali naokoli, on mojo notranjost cepi narazen in ne prizanaša; moj žolč izliva na tla.
14 Il me fait brèche sur brèche, Il fond sur moi comme un guerrier.
Lomi me z vrzeljo nad vrzeljo, nadme teče kakor velikan.
15 J’ai cousu un sac sur ma peau; J’ai roulé ma tête dans la poussière.
Sešil sem vrečevino na svoji koži in svoj rog omadeževal v prahu.
16 Les pleurs ont altéré mon visage; L’ombre de la mort est sur mes paupières.
Moj obraz je zapacan od joka in na mojih vekah je smrtna senca,
17 Je n’ai pourtant commis aucune violence, Et ma prière fut toujours pure.
ne zaradi kakršnekoli nepravičnosti na mojih rokah. Tudi moja molitev je čista.
18 O terre, ne couvre point mon sang, Et que mes cris prennent librement leur essor!
Oh zemlja, ne pokrij moje krvi in naj moj jok nima prostora.
19 Déjà maintenant, mon témoin est dans le ciel, Mon témoin est dans les lieux élevés.
Tudi sedaj, glej, moja priča je v nebesih in moje pričevanje je na višini.
20 Mes amis se jouent de moi; C’est Dieu que j’implore avec larmes.
Moji prijatelji me zasmehujejo, toda moje oko izliva solze k Bogu.
21 Puisse-t-il donner à l’homme raison contre Dieu, Et au fils de l’homme contre ses amis!
Oh, da bi se nekdo lahko potegoval za človeka pri Bogu, kakor se človek poteguje za svojega bližnjega!
22 Car le nombre de mes années touche à son terme, Et je m’en irai par un sentier d’où je ne reviendrai pas.
Ko pride nekaj let, potem bom šel pot, od koder se ne bom vrnil.

< Job 16 >