< Job 16 >

1 And Job answereth and saith: —
Potem je Job odgovoril in rekel:
2 I have heard many such things, Miserable comforters [are] ye all.
»Slišal sem mnoge takšne stvari. Vi vsi ste bedni tolažniki.
3 Is there an end to words of wind? Or what doth embolden thee that thou answerest?
Mar bodo besede ničnosti imele konec? Ali kaj te opogumlja, da odgovarjaš?
4 I also, like you, might speak, If your soul were in my soul's stead. I might join against you with words, And nod at you with my head.
Tudi jaz bi lahko govoril, kakor delate vi. Če bi bila vaša duša namesto moje duše, bi lahko kopičil besede zoper vas in z glavo zmajeval nad vami.
5 I might harden you with my mouth, And the moving of my lips might be sparing.
Toda jaz bi vas želel okrepiti s svojimi usti in premikanje mojih ustnic bi omililo vašo žalost.
6 If I speak, my pain is not restrained, And I cease — what goeth from me?
Čeprav govorim, moja žalost ni zmanjšana in čeprav potrpim, koliko sem olajšan?
7 Only, now, it hath wearied me; Thou hast desolated all my company,
Toda sedaj me je naredil izmučenega. Vso mojo skupino si naredil zapuščeno.
8 And Thou dost loathe me, For a witness it hath been, And rise up against me doth my failure, In my face it testifieth.
Napolnil si me z gubami, ki so priča zoper mene. Moja pustost vstaja v meni in pričuje v moj obraz.
9 His anger hath torn, and he hateth me, He hath gnashed at me with his teeth, My adversary sharpeneth his eyes for me.
Trga me v svojem besu ta, ki me sovraži. Nad menoj škripa s svojimi zobmi. Moj sovražnik svoje oči ostri nad menoj.
10 They have gaped on me with their mouth, In reproach they have smitten my cheeks, Together against me they set themselves.
S svojimi usti so zevali vame. Grajalno so me udarili na lice. Skupaj so se zbrali zoper mene.
11 God shutteth me up unto the perverse, And to the hands of the wicked turneth me over.
Bog me je izročil brezbožnim in me predal v roke zlobnih.
12 At ease I have been, and he breaketh me, And he hath laid hold on my neck, And he breaketh me in pieces, And he raiseth me to him for a mark.
Bil sem sproščen, toda razlomil me je. Prijel me je tudi za moj vrat in me stresel na koščke in me postavil za svoje znamenje.
13 Go round against me do his archers. He splitteth my reins, and spareth not, He poureth out to the earth my gall.
Njegovi lokostrelci so me obdali naokoli, on mojo notranjost cepi narazen in ne prizanaša; moj žolč izliva na tla.
14 He breaketh me — breach upon breach, He runneth upon me as a mighty one.
Lomi me z vrzeljo nad vrzeljo, nadme teče kakor velikan.
15 Sackcloth I have sewed on my skin, And have rolled in the dust my horn.
Sešil sem vrečevino na svoji koži in svoj rog omadeževal v prahu.
16 My face is foul with weeping, And on mine eyelids [is] death-shade.
Moj obraz je zapacan od joka in na mojih vekah je smrtna senca,
17 Not for violence in my hands, And my prayer [is] pure.
ne zaradi kakršnekoli nepravičnosti na mojih rokah. Tudi moja molitev je čista.
18 O earth, do not thou cover my blood! And let there not be a place for my cry.
Oh zemlja, ne pokrij moje krvi in naj moj jok nima prostora.
19 Also, now, lo, in the heavens [is] my witness, And my testifier in the high places.
Tudi sedaj, glej, moja priča je v nebesih in moje pričevanje je na višini.
20 My interpreter [is] my friend, Unto God hath mine eye dropped:
Moji prijatelji me zasmehujejo, toda moje oko izliva solze k Bogu.
21 And he reasoneth for a man with God, And a son of man for his friend.
Oh, da bi se nekdo lahko potegoval za človeka pri Bogu, kakor se človek poteguje za svojega bližnjega!
22 When a few years do come, Then a path I return not do I go.
Ko pride nekaj let, potem bom šel pot, od koder se ne bom vrnil.

< Job 16 >