< Job 16 >

1 Then Job answered and said,
Potem je Job odgovoril in rekel:
2 I have heard many such things: miserable comforters are ye all.
»Slišal sem mnoge takšne stvari. Vi vsi ste bedni tolažniki.
3 Shall vain words have an end? or what emboldeneth thee that thou answerest?
Mar bodo besede ničnosti imele konec? Ali kaj te opogumlja, da odgovarjaš?
4 I also could speak as ye do: if your soul were in my soul’s stead, I could heap up words against you, and shake my head at you.
Tudi jaz bi lahko govoril, kakor delate vi. Če bi bila vaša duša namesto moje duše, bi lahko kopičil besede zoper vas in z glavo zmajeval nad vami.
5 But I would strengthen you with my mouth, and the moving of my lips should relieve your grief.
Toda jaz bi vas želel okrepiti s svojimi usti in premikanje mojih ustnic bi omililo vašo žalost.
6 Though I speak, my grief is not relieved: and though I forbear, what am I eased?
Čeprav govorim, moja žalost ni zmanjšana in čeprav potrpim, koliko sem olajšan?
7 But now he hath made me weary: thou hast made desolate all my company.
Toda sedaj me je naredil izmučenega. Vso mojo skupino si naredil zapuščeno.
8 And thou hast filled me with wrinkles, which is a witness against me: and my leanness rising up in me beareth witness to my face.
Napolnil si me z gubami, ki so priča zoper mene. Moja pustost vstaja v meni in pričuje v moj obraz.
9 He teareth me in his wrath, who hateth me: he gnasheth upon me with his teeth; my enemy sharpeneth his eyes upon me.
Trga me v svojem besu ta, ki me sovraži. Nad menoj škripa s svojimi zobmi. Moj sovražnik svoje oči ostri nad menoj.
10 They have gaped upon me with their mouth; they have smitten me upon the cheek reproachfully; they have gathered themselves together against me.
S svojimi usti so zevali vame. Grajalno so me udarili na lice. Skupaj so se zbrali zoper mene.
11 God hath delivered me to the ungodly, and turned me over into the hands of the wicked.
Bog me je izročil brezbožnim in me predal v roke zlobnih.
12 I was at ease, but he hath broken me asunder: he hath also taken me by my neck, and shaken me to pieces, and set me up for his mark.
Bil sem sproščen, toda razlomil me je. Prijel me je tudi za moj vrat in me stresel na koščke in me postavil za svoje znamenje.
13 His archers surround me, he cleaveth my reins asunder, and doth not spare; he poureth out my gall upon the ground.
Njegovi lokostrelci so me obdali naokoli, on mojo notranjost cepi narazen in ne prizanaša; moj žolč izliva na tla.
14 He breaketh me with breach upon breach, he runneth upon me like a giant.
Lomi me z vrzeljo nad vrzeljo, nadme teče kakor velikan.
15 I have sewed sackcloth upon my skin, and defiled my strength in the dust.
Sešil sem vrečevino na svoji koži in svoj rog omadeževal v prahu.
16 My face is foul with weeping, and on my eyelids are the shadow of death;
Moj obraz je zapacan od joka in na mojih vekah je smrtna senca,
17 Not for any injustice in my hands: also my prayer is pure.
ne zaradi kakršnekoli nepravičnosti na mojih rokah. Tudi moja molitev je čista.
18 O earth, cover not thou my blood, and let my cry have no place.
Oh zemlja, ne pokrij moje krvi in naj moj jok nima prostora.
19 Also now, behold, my witness is in heaven, and my record is on high.
Tudi sedaj, glej, moja priča je v nebesih in moje pričevanje je na višini.
20 My friends scorn me: but my eye poureth out tears to God.
Moji prijatelji me zasmehujejo, toda moje oko izliva solze k Bogu.
21 O that one might plead for a man with God, as a man pleadeth for his neighbour!
Oh, da bi se nekdo lahko potegoval za človeka pri Bogu, kakor se človek poteguje za svojega bližnjega!
22 When a few years are come, then I shall go the way from which I shall not return.
Ko pride nekaj let, potem bom šel pot, od koder se ne bom vrnil.

< Job 16 >