< Job 4 >

1 But Eliphaz the Themanite, answering, said:
Potem je Elifáz Temánec odgovoril in rekel:
2 If we start to speak to you, perhaps you will take it badly, but who can hold back the words he has conceived?
» Če se poskušamo posvetovati s teboj, ali boš užaloščen? Toda kdo se lahko vzdrži pred govorjenjem?
3 Behold, you have taught many, and you have strengthened weary hands.
Glej, mnoge si poučeval in okrepil si šibke roke.
4 Your words have reassured the wavering, and you have fortified the trembling knees.
Tvoje besede so podpirale tistega, ki je padal in krepil si slabotna kolena.
5 But now the scourge has overcome you, and you falter. It has touched you, and you are disturbed.
Toda sedaj je to prišlo nadte in ti slabiš; dotika se te in si zaskrbljen.
6 Where is your reverence, your fortitude, your patience, and the perfection of your ways?
Mar ni to tvoj strah, tvoje zaupanje, tvoje upanje in poštenost tvojih poti?
7 Consider this, I beg you: who ever perished being innocent? Or when have the righteous been destroyed?
Spomni se, prosim te, kdo se je kdajkoli pogubil, pa je bil nedolžen? Ali kje so bili pravični odsekani?
8 In fact, I have instead seen those who work iniquity and who sow resentments, reap them,
Celo kakor sem jaz videl, tisti, ki orjejo krivičnost in sejejo zlobnost, isto [tudi] požanjejo.
9 perishing by the breath of God, and being consumed by the wrath of his spirit.
Z Božjim udarcem umrejo in z dihom njegovih nosnic so použiti.
10 The roaring of the lion, and the voice of the lioness, and the teeth of young lions have been worn away.
Rjovenje leva, glas krutega leva in zobje mladih levov so zlomljeni.
11 The tiger has perished because it does not have prey, and the young lions have been scattered.
Star lev gine zaradi pomanjkanja plena, mladiči arogantnega leva pa so razkropljeni naokoli.
12 Furthermore, a word was spoken to me in secret, and, as if by theft, my ears received the pulse of its whisper.
Torej stvar je bila na skrivnem privedena k meni in moje uho je nekaj tega sprejelo.
13 In the horror of a vision by night, when men are accustomed to be overtaken by a deep sleep,
V mislih od nočnih videnj, ko na človeka pade globoko spanje,
14 fear and trembling seized me and all my bones were terrified.
je strah prišel nadme in trepetanje, kar je vsem mojim kostem povzročilo, da so se tresle.
15 And when a spirit passed before me, the hair on my body stood up.
Potem je duh zdrsnil mimo mojega obraza, dlake mojega mesa so se naježile.
16 There appeared an image before my eyes, someone whose face I did not recognize, and I heard a voice like a gentle breeze.
Ta je mirno stal, toda nisem mogel razločiti njegove oblike. Podoba je bila pred mojimi očmi, tam je bila tišina in zaslišal sem glas, rekoč:
17 Should man be justified in relation to God, or will a man be more pure than his Maker?
›Ali bo smrten človek pravičnejši kakor Bog? Ali bo človek čistejši kakor njegov stvarnik?
18 Behold, those who serve him are not steadfast, and in his angels he finds imperfection.
Glej, nobenega zaupanja ne polaga v svoje služabnike in njegovi angeli so zadolženi z neumnostjo.
19 How much more will those who live in houses of clay, which have an earthly foundation, be consumed like the moth?
Kako veliko manj v tiste, ki prebivajo v ilnatih hišah, katerih temelj je prah, ki so zdrobljene pred moljem?
20 From morning all the way to evening, they will be cut down, and because no one understands, they will be destroyed without ceasing.
Uničeni so od jutra do večera, pogubljajo se na veke, ne da bi se kdorkoli oziral na to.
21 But those who are left behind will be taken away from them; they will die, and not in wisdom.
Mar ni njihova odličnost, ki je v njih, odšla proč? Umirajo, celo brez modrosti.‹«

< Job 4 >