< 约伯记 16 >
Potem je Job odgovoril in rekel:
2 这样的话我听了许多; 你们安慰人,反叫人愁烦。
»Slišal sem mnoge takšne stvari. Vi vsi ste bedni tolažniki.
Mar bodo besede ničnosti imele konec? Ali kaj te opogumlja, da odgovarjaš?
4 我也能说你们那样的话; 你们若处在我的境遇, 我也会联络言语攻击你们, 又能向你们摇头。
Tudi jaz bi lahko govoril, kakor delate vi. Če bi bila vaša duša namesto moje duše, bi lahko kopičil besede zoper vas in z glavo zmajeval nad vami.
Toda jaz bi vas želel okrepiti s svojimi usti in premikanje mojih ustnic bi omililo vašo žalost.
6 我虽说话,忧愁仍不得消解; 我虽停住不说,忧愁就离开我吗?
Čeprav govorim, moja žalost ni zmanjšana in čeprav potrpim, koliko sem olajšan?
Toda sedaj me je naredil izmučenega. Vso mojo skupino si naredil zapuščeno.
8 又抓住我,作见证攻击我; 我身体的枯瘦也当面见证我的不是。
Napolnil si me z gubami, ki so priča zoper mene. Moja pustost vstaja v meni in pričuje v moj obraz.
9 主发怒撕裂我,逼迫我, 向我切齿; 我的敌人怒目看我。
Trga me v svojem besu ta, ki me sovraži. Nad menoj škripa s svojimi zobmi. Moj sovražnik svoje oči ostri nad menoj.
10 他们向我开口, 打我的脸羞辱我, 聚会攻击我。
S svojimi usti so zevali vame. Grajalno so me udarili na lice. Skupaj so se zbrali zoper mene.
11 神把我交给不敬虔的人, 把我扔到恶人的手中。
Bog me je izročil brezbožnim in me predal v roke zlobnih.
12 我素来安逸,他折断我, 掐住我的颈项,把我摔碎, 又立我为他的箭靶子。
Bil sem sproščen, toda razlomil me je. Prijel me je tudi za moj vrat in me stresel na koščke in me postavil za svoje znamenje.
13 他的弓箭手四面围绕我; 他破裂我的肺腑,并不留情, 把我的胆倾倒在地上,
Njegovi lokostrelci so me obdali naokoli, on mojo notranjost cepi narazen in ne prizanaša; moj žolč izliva na tla.
Lomi me z vrzeljo nad vrzeljo, nadme teče kakor velikan.
Sešil sem vrečevino na svoji koži in svoj rog omadeževal v prahu.
Moj obraz je zapacan od joka in na mojih vekah je smrtna senca,
ne zaradi kakršnekoli nepravičnosti na mojih rokah. Tudi moja molitev je čista.
Oh zemlja, ne pokrij moje krvi in naj moj jok nima prostora.
Tudi sedaj, glej, moja priča je v nebesih in moje pričevanje je na višini.
Moji prijatelji me zasmehujejo, toda moje oko izliva solze k Bogu.
Oh, da bi se nekdo lahko potegoval za človeka pri Bogu, kakor se človek poteguje za svojega bližnjega!
Ko pride nekaj let, potem bom šel pot, od koder se ne bom vrnil.