Jeremiah 48
1 Misatuh kaminawk ih Angraeng, Israel Sithaw mah, Moab misa haih lok to hae tiah thuih; Nebo loe khosak bing! Amro boeh; Kiriathaim loe azat paw moe, naeh ah oh boeh; Misgab doeh azat paw moe, tasoeh boeh.
Zoper Moáb tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: »Gorje Nebóju! Kajti ta je oplenjen. Kirjatájim je zbegan in zavzet. Misgab je zbegan in zaprepaden.
2 Moab loe mi mah doeh pakoeh mak ai boeh; anih paduek hanah Heshbon ah kasae pacaenghaih to oh; angzo oh, acaeng maeto ah ohhaih to anghmasak ving si, tiah a thuih o. Aw Madmen vangpui, nang loe sumsen mah patom tih.
Moábove hvale ne bo več. V Hešbónu so snovali zlo zoper njega; pridimo in iztrebimo ga pred tem, da bi bil narod. Tudi ti boš iztrebljen, o Madmén; meč te bo preganjal.
3 Horonaim ah lomhaih hoi kalen parai amrohaih to oh pongah, qahhaih hoi hanghaih lok to oh.
Glas vpitja bo iz Horonájima, plenjenje in veliko uničenje.
4 Moab loe amro boeh pongah, anih ih caa nawktanawk loe qah o.
Moáb je uničen; njegovi malčki so storili, da se je slišal jok.
5 Luhith bangah a caeh o tahang naah, nihcae loe apet ai qahhaih hoiah ni caeh o tahang; Honoraim bangah caeh o tathuk naah doeh, amrohaih pongah qahhaih lok to misanawk mah thaih o.
Kajti ob vzpenjanju Luhíta se bo vzdigovalo nenehno jokanje, kajti ob spuščanju Horonájima so sovražniki slišali krik pogube.
6 Na hinghaih loih thai hanah cawn ah loe, praezaek ih thing baktiah om ah.
Pobegnite, rešite svoja življenja in bodite podobni brinu v divjini.
7 Na sak ih hmuen hoi nang raenghaih to nang oep haih pongah, nang doeh na naeh o toeng tih; Khemosh doeh angmah ih qaimanawk, angmah ih angraengnawk hoi nawnto misong ah caeh tih.
Kajti ker si zaupal v svoja dela in svoje zaklade, boš tudi ti zajet. Kemoš bo šel naprej v ujetništvo skupaj s svojimi duhovniki in svojimi princi.
8 Angraeng mah thuih ih lok baktih toengah, vangpui boih ah parokung to angzo tih, vangpui maeto doeh loih mak ai; azawn doeh anghmaa ueloe, tangtling doeh amro tih.
Plenilec bo prišel nad vsako mesto in nobeno mesto ne bo uteklo. Tudi dolina bo propadla in ravnina bo uničena, kakor je govoril Gospod.
9 Azawk ving hanah Moab han pakhraeh to paek ah; to ah kaom vangpuinawk loe angqai krang tih; a thungah kami om mak ai.
Daj peruti Moábu, da bo lahko pobegnil in ušel, kajti njegova mesta bodo zapuščena, brez kogarkoli, da bi v njih prebival.
10 Alinghaih hoiah Angraeng ih toksah kami loe kasae tong nasoe loe, athii longsak ai ah sumsen kasuem kami loe kasae tong nasoe!
Preklet bodi, kdor dela Gospodovo delo varljivo in preklet bodi, kdor svoj meč zadržuje od krvi.
11 Moab loe thendoeng na hoi boeh ni, kamongah khosak, a ohhaih ahmuen ah oh poe, anih loe misong ah doeh caeh vai ai, anih loe pailang maeto hoi maeto ah pakong vai ai ih misurtui baktiah oh pongah, a khraemhaih anghmaa ai baktih toengah, ahmui doeh amkhrai ai.
Moáb je bil sproščen od svoje mladosti in se ustalil na svojih drožeh in ni bil izpraznjen iz posode v posodo niti ni šel v ujetništvo. Zato bo njegov okus ostal v njem in njegova vonjava ni spremenjena.
12 To pongah khenah, anih khaeah misurtui pakong kaminawk patoehhaih ni to angzo tih; nihcae mah misurtui to krai pae o ueloe, pailangnawk to pakhoih pae o boih tih, tiah Angraeng mah thuih.
Zato, glej, prihajajo dnevi, ‹ govori Gospod, ›ko bom k njemu poslal postopače, ki mu bodo povzročili, da se potepa in izpraznili bodo njegove posode in počili njihove mehove.
13 Israel imthung takoh loe a oep o ih Bethel pongah azat paw o baktih toengah, Moab doeh Khedesh pongah azat paw toeng tih.
Moáb se bo sramoval Kemoša, kakor se je Izraelova hiša sramovala Betela, njihovega zaupanja.
14 Kaicae loe thacak kami, misatuh thaih kami ni, tiah kawbangmaw na thui o thai tih?
Kako pravite: ›Mi smo mogočni in močni možje za vojno?‹
15 Moab loe amro boeh moe, vangpuinawk doeh phraek pae o boeh; a qoih ih kranghoih parai thendoengnawk doeh hum hanah caeh o tathuk boeh, tiah misatuh kaminawk ih Angraeng, tiah ahmin kaom, Siangpahrang mah thuih.
Moáb je oplenjen in odšel gor iz svojih mest in njegovi izbrani mladeniči so odšli dol k pokolu, ‹ govori Kralj, katerega ime je Gospod nad bojevniki.
16 Moab amrohaih ni loe zoi boeh, anih patangkhanghaih loe karangah angzoh boeh.
Blizu je Moábova katastrofa, da pride in njegova stiska silno hiti.
17 Anih taengah kaom kaminawk boih, anih to qah o haih ah; anih ih ahmin panoek kaminawk boih, Thacak cunghet, kranghoih cung loe kawbangmaw angkhaeh ving halat! tiah thui oh.
Vsi vi, ki ste okoli njega, žalujte za njim; in vsi vi, ki poznate njegovo ime, recite; ›Kako je močna opora zlomljena in krasna palica!‹
18 Aw Dibon ah kaom canu, na lensawkhaih hoi anghum tathuk ah loe, tui anghaehhaih hoiah anghnu ah; Moab paro kami to nangcae khaeah angzo ueloe, anih mah kacak na buephaih to phrae tih.
Ti hči, ki poseljuješ Dibón, pridi dol iz svoje slave in sédi v žeji; kajti plenilec Moába bo prišel nadte in ta bo uničil tvoja oporišča.
19 Aroer ah kaom kaminawk, lamtaeng ah angdoe oh loe khen oh; timaw na sak o? tiah kacawn nongpa hoi kaloih nongpata to dueng oh.
Oh prebivalec Aroêrja, stoj ob poti in oprezaj; in vprašaj tistega, ki beži in tisto, ki pobegne ter reci: ›Kaj se je zgodilo?‹
20 Moab loe azathaih tong moe, amtim boeh; hang oh loe, qah oh; Moab loe amro boeh, tiah Ammon ah thui oh.
Moáb je zbegan, kajti zlomljen je. Tulite in vpijte. Povejte v Arnónu, da je Moáb oplenjen.
21 Lokcaekhaih loe tangtling prae ah kaom, Holon, Jahazah hoi Mephaath,
Sodba je prišla nad ravno deželo; nad Holón, nad Jahac, nad Mefáat,
22 Dibon, Nebo hoi Beth Diblathaim,
nad Dibón, nad Nebó, nad Bet Diblatájim,
23 Kirjathaim, Beth Gamul hoi Beth Meon,
nad Kirjatájim, nad Bet Gamúl, nad Bet Meón,
24 Kerioth hoi Bozrah, to tiah kaom hmuen loe kazoi kangthla tih ai, Moab prae thung ih vangpuinawk boih nuiah om tih.
nad Kerijót, nad Bocro in nad vsa mesta moábske dežele, daljna ali bližnja.
25 Moab ih takii to boeng pae ving boeh, a ban doeh angkhaeh boeh, tiah Angraeng mah thuih.
Moábov rog je odsekan in njegov laket je zlomljen, ‹ govori Gospod.
26 Angraeng hmaa ah angmah hoi angmah amoek pongah, anih to mu paqui o sak ah; Moab loe angmah ih tamlok nuiah amlet ueloe, kami mah pahnui thui tih.
›Opijanite ga, kajti poveličal se je zoper Gospoda. Tudi Moáb se bo valjal v svojem izbljuvku in tudi on bo v posmeh.
27 Israel loe na pahnui o thuih han ih na ai maw oh? Anih to kamqunawk salakah na hnuk o vai maw? Anih kawng thuih kruek pahnui thuih hanah lu na haek thuih.
Mar vam ni bil Izrael v posmeh? Je bil najden med tatovi? Kajti odkar govoriš o njem, poskakuješ od veselja.
28 Moab ah kaom kaminawk, vangpuinawk to caeh o taak ah loe lungsong thungah om oh; thlung khaw taengah tabu bop pahuu baktiah om oh.
Oh vi, ki prebivate v Moábu, zapustite mesta in prebivajte na skali in bodite podobni golobici, ki dela svoje gnezdo na straneh ustja luknje.
29 Moab amoekhaih, anih amoek hmoekhaih, anih amkoehhaih, a poeksanghaih, amoekhaih, kasang a poekhaih palungthin to ka thaih o boeh.
Slišali smo ponos Moába (on je silno ponosen), njegovo nadutost, njegovo aroganco, njegov ponos in oholost njegovega srca.
30 Anih palungphuihaih doeh ka panoek, toe azom pui ni, a thuih ih amsawnlok loe tiah doeh angcoeng mak ai, tiah Angraeng mah thuih.
Poznam njegov bes, ‹ govori Gospod; ›toda to ne bo tako; njegove laži na to ne bodo tako vplivale.
31 To pongah Moab to ka hangh thuih moe, Moab kaminawk boih ka qah haih han; Kir Hares kaminawk to palung ka set haih han.
Zato bom tulil zaradi Moába in vpil zaradi vsega Moába; moje srce bo žalovalo zaradi mož iz Kir Hêresa.
32 Aw Sibmah ih misurkung, Jazer ka qah haih pongah loe, nang to kang qah haih han; nang ih tadoknawk loe tuipui khoek to phak o, Jazer tuipui khoek to amzam; parokung mah nipui tue ih na thingthai hoi na misurthaih to ang paro pae boeh.
Oh sibmanska trta, jokal bom za teboj z jokanjem Jazêrja. Tvoje rastline so odšle prek morja, segle so celó k jazêrskemu morju. Plenilec je padel na tvoje poletne sadove in na tvojo trgatev.
33 Thingthai pop parai kathai lawk, anghoehaih hoi oephaih loe Moab prae hoiah lak ving ah oh boeh; misurthaih pasawhhaih ahmuen hoiah misurtui to ka boengsak boeh; misurthaih to anghoehaih lok hoiah kae o mak ai; anghoehaih lok loe anghoehaih lok ah om mak ai boeh.
Radost in veselje sta vzeta iz obilnega polja moábske dežele. Trti sem velel, da odpove pred vinskimi stiskalnicami. Nihče ne bo mendral z vriskanjem; njihovo vriskanje ne bo vriskanje.
34 Nihcae qahhaih lok loe Heshbon, Elealeh hoi Jahaz khoek to amthang, nihcae loe saning thumto kaom, maitaw tala baktiah hang o; hanghaih lok loe Zoar, Horonaim khoek to amthang; Nimrim ih tuinawk doeh kang boih tih.
Od krika Hešbóna, celó do Elaléja in celó do Jahaca so izgovarjali svoj glas, od Coarja celó do Horonájima, kakor triletna telica, kajti tudi nimrímske vode bodo zapuščene.
35 Hmuensang ah angbawnhaih sah kami, angmah ih sithawnawk khaeah hmuihoih thlaek kami to Moab prae thungah kam rosak boih han, tiah Angreng mah thuih.
Poleg tega bom povzročil, da odneha v Moábu, ‹ govori Gospod, ›kdor daruje na visokih krajih in kdor zažiga kadilo svojim bogovom.
36 To pongah kami duek naah ueng ih tamoi lok baktiah, Moab to ka qah haih moe, Kir Hares kaminawk han doeh palung thung hoi ka qah haih han; nihcae mah tawnh o ih hmuenmaenawk loe amro boih tih.
Zato bo moje srce ihtelo kakor piščali za Moábom in moje srce bo ihtelo kakor piščali za možmi Kir Hêresa, ker so bogastva, ki jih je pridobil, izginila.
37 Lu sam to aat o boih ah loe, pahni mui doeh ataep o boih ah; ban to aat o boih ah loe, kaeng ah kazii to angzaeng oh.
Kajti vsaka glava bo plešasta in vsaka brada pristrižena. Na vseh rokah bodo vrezi in na ledjih vrečevina.
38 Moab loe patoh han kahoih ai laom baktiah ka koihsak boeh pongah, Moab kaminawk ih imphu hoi loklamnawk boih ah qahhaih loknawk to om tih, tiah Angraeng mah thuih.
Tam bo splošno žalovanje na vseh hišnih strehah Moába in na njegovih ulicah, kajti zlomil sem Moáb kakor posodo, v kateri ni zadovoljstva, ‹ govori Gospod.
39 Nihcae mah Moab loe amro ving boeh moe, azat loiah hnuk angnawn ving boeh, tiah hang o tih; Moab loe kami mah pahnui thuih han ih ni oh boeh, a taengah kaom kaminawk loe zit kaom kami ah ni oh o boeh, tiah a thuih.
Tulili bodo, rekoč: »Kako je ta zlomljen! Kako je Moáb s sramoto obrnil hrbet! Tako bo Moáb v posmeh in zaprepadenost vsem okoli njega.‹
40 Angraeng mah, Khenah, tahmu to azawk ueloe, Moab nuiah pakhraeh payangh tih.
Kajti tako govori Gospod: ›Glej, letel bo kot orel in svoje peruti bo širil nad Moábom.
41 Kerioth to naeh ueloe, kacak sipae doeh la tih; to na niah Moab misatuh kaminawk ih palungthin loe caa tapen tom nathuem ah nongpata mah tongh ih kana baktiah om tih.
Kerijót je zavzet, oporišča so presenečena in srca mogočnih mož v Moábu bodo na ta dan kakor srce ženske v njenih ostrih bolečinah.
42 Angraeng khaeah amoek pongah, Moab loe acaeng maeto ah oh han ai ah paro tih.
Moáb bo uničen pred tem, da bi bil ljudstvo, ker se je poveličeval zoper Gospoda.
43 Aw Moab kaminawk, zithaih, kathuk tangqom hoi thaang mah nangcae to zing boeh, tiah Angraeng mah thuih.
Strah, jama in zanka bodo nad teboj, oh prebivalec Moába, ‹ govori Gospod.
44 Zit hoiah kacawn kami loe tangqom thungah krah tih; tangqom thung hoi kaloih kami loe thaang pongah aman tih; Moab nuiah thuitaekhaih saning to ka phaksak han, tiah Angraeng mah thuih.
›Kdor beži pred strahom, bo padel v jamo, in kdor vstaja iz jame, bo zajet v zanko, kajti jaz bom to privedel nadenj, celó nad Moáb, leto njihovega obiskanja, ‹ govori Gospod.
45 Misa zit pongah Heshbon tlim ah kacawn kami loe, bomkung om ai ah angdoe sut tih; to naah Heshbon hoiah hmai to tacawt tih; Sihon a um hoiah hmaipalai to angthawk ueloe, Moab ih lupataeh hoi amoek kaminawk ih luhuhnawk to kangh tih.
›Tisti, ki so zbežali, so stali pod hešbónsko senco zaradi sile. Toda ogenj bo izšel iz Hešbóna, plamen iz srede Sihóna in použil bo Moábov kot in tême upornih.
46 Aw Moab! Khosak na bing! Khemosh ih kaminawk loe anghmaa o boih tih; na capanawk hoi na canunawk to misong ah caeh o haih boih boeh.
Gorje tebi, oh Moáb! Ljudstvo Kemoša se pogublja, kajti tvoji sinovi so zajeti [kot] ujetniki in tvoje hčere [kot] ujetnice.
47 Toe hnukkhuem niah loe Moab to misong angtanghaih thung hoiah ka hoih let han, tiah Angraeng mah thuih. Moab nuiah lokcaekhaih loe hae ah boeng boeh.
Vendar bom v zadnjih dneh ponovno privedel Moábovo ujetništvo, ‹ govori Gospod. ›Tako daleč je sodba od Moába.‹«
