Matiyu 19
1 Na ida kubi na yisa mmala tigbulange, a sunna Ugalili, ada nan nya ligan Yahudiya ukafinu kurawa urdu.
In pripetilo se je, ko je Jezus zaključil te govore, da je odšel iz Galileje in prišel v judejske kraje onstran Jordana;
2 Ligozi gbardang dofinghe, a shizino nin ghinu kikane.
in sledile so mu velike množice in jih je tam ozdravil.
3 Afarisiyawa da kitime, idumunzun ghe, nbellinghe, “Uduka nyinna nworo unit ko uwani me nan nya nimon ille na uwane tawa?”
Prav tako so k njemu prišli farizeji, ki so ga skušali in mu rekli: »Ali je za moža zakonito, da zaradi kateregakoli vzroka odslovi svojo ženo?«
4 Yisa kauwa a woro, “Na anun wa yene ubellu ninyyerte ba, nworu ame ulle na awa ke nani nin gankilime nin uwani?
In odgovoril je ter jim rekel: »Mar niste brali, da je tisti, ki ju je ustvaril na začetku, ustvaril moškega in žensko
5 Akuru a woro, 'Bara nanere unit ba cinnu ucif me nin nna me a munu nin nwani me, anwabe ba da so finawa firuma?
ter rekel: ›Zaradi tega razloga bo mož zapustil očeta in mater in se bo trdno pridružil k svoji ženi, in oba skupaj bosta eno meso?‹
6 Nin ndu mbun na awabari ba, finawa firuum bara nani, imon ule na Kutellẹ munu, na umon wa kosu ba.”
Zatorej nista več dva, temveč eno meso. Kar je torej Bog združil skupaj, naj človek ne daje narazen.«
7 Inugh woroghe, “Ani iyari ntta Musa wa bellin nari tiniza awani bite inyerte nworu ilugma bite nmala anin ko ghe?”
Rekli so mu: »Zakaj je potem Mojzes zapovedal dati pismo o ločitvi in jo odsloviti?«
8 A belle nani, “Bara ngbas niibinai minere Musa wa sun muunu iko awani mine, nin nburne na nanere wandi ba.
Reče jim: »Mojzes vam je zaradi trdote vaših src dovolil odsloviti vaše žene, toda od začetka to ni bilo tako.
9 Meng bellin munu, vat ulle na ko uwani me andi na kulapi nzina ba amini ndi yira uumon, asu kulapin nzina, unit ule na adi yira uwani ule na ina ko ghe asu uzina.”
In pravim vam: ›Kdorkoli bo odslovil svojo ženo, razen če je to zaradi prešuštva in poročil drugo, zagreši zakonolomstvo; in kdorkoli poroči tisto, ki je odslovljena, zagreši zakonolomstvo.‹«
10 Nono kadura belle Yisa ku, “Andi nanere ubellen ngankilime nin nwani, na ucaun isu ilugma ba.”
Njegovi učenci so mu rekli: »Če je zadeva moža z njegovo ženo takšna, se ni dobro poročiti.«
11 Yisa woro nani, “Na koghari ba yinnu ninle uduursuze ba, se allenge cas na ina yinin nani iseru unin.
Toda rekel jim je: »Vsi ljudje ne morejo sprejeti tega govorjenja, razen teh, ki jim je to dano.
12 Bara amon duku iwa machu nani sa tinanilime mine. Amon tutun annitari wa gbaru nani. Amon asa inughere ta atimine ku bara kipin tigo Kutellẹ. Ame ulle na adini su seru ulle udursuze, na a seru unin.”
Kajti nekaj evnuhov je, ki so bili takšni rojeni iz maternice svoje matere, in nekaj evnuhov je, ki so jih ljudje naredili za evnuhe, in so evnuhi, ki so sami sebe naredili evnuhe zavoljo nebeškega kraljestva. Kdor je zmožen to sprejeti, naj to sprejme.«
13 Iwa da nin nono nibebene kitime anan tarda nani acara me na ti mine ati nlira, nono katwa me kpada nani.
Tedaj so k njemu privedli majhne otroke, da bi nanje položil svoji roki in molil, učenci pa so jih ošteli.
14 Yisa woro, “Sunan nono nibebene, na iwa wantin nani udak kiti nighe ba, kipin tigo Kutellẹ di kin nimuwsu minere.”
Toda Jezus je rekel: »Dovolite majhnim otrokom in ne prepovejte jim priti k meni, kajti takšnih je nebeško kraljestvo.«
15 A tarda nani acara me, a tunna anya kitene.
In nanje je položil svoji roki in odšel od tam.
16 Umon unit da kitin Yisa a woro, “Unan dursuzu kiti, iyapin imon iciniari mma su nnan se ulai un sali ligangha?” (aiōnios g166)
In glej, nekdo je prišel ter mu rekel: »Dobri Učitelj, katero dobro stvar naj storim, da bom lahko imel večno življenje?« (aiōnios g166)
17 Yisa woroghe, “In yaghari nta uminin ntirini ubelen nimon igegeme? Unit urumari cas di gegeme, nan nya nani andi udi nin su use ulai nsali ligang, dorto uuduke.”
Rekel mu je: »Zakaj me imenuješ dober? Nihče ni dober razen enega, to je Boga; toda če želiš vstopiti v življenje, se drži zapovedi.«
18 Unite woroghe, “Uyeme uduka?” Yisa woro, “Yenje nwa mollu unit yenje uwa nozo nin na wani, namon yenje uwa su likiri, yenje uwa su kinu,
Reče mu: »Katerih?« Jezus je odgovoril: »Ne stôri umora. Ne zagreši zakonolomstva. Ne kradi. Ne pričaj po krivem.
19 gyantina ucif fe nin nafi ne unin ti usu nnan kupo fe nafo litife.”
Spoštuj svojega očeta in svojo mater. In ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.«
20 Kwanyane woroghe, “Ilenge imone vat nna su. Iyaghari kuru iduyi?”
Mladenič mu reče: »Vseh teh stvari sem se držal od svoje mladosti dalje. Kaj mi še manjka?«
21 Yisa woroghe, “Andi udi nin su use ukulu, can, lewe imon ilenge na udimun, uni nikimon, uma se imon nacara kitene. Kani unin dak, udofi ni.”
Jezus mu je rekel: »Če želiš biti popoln, pojdi in prodaj, kar imaš ter daj revnim in imel boš zaklad v nebesih, in pridi ter mi sledi.«
22 Na kwanyane nlanza imon ilenge na Yisa nbelle, anya nin tinana nayi, bara awa di nin nimon nacara gbardang.
Toda ko je mladenič slišal to govorjenje, je žalosten odšel proč, kajti imel je veliko posesti.
23 Yisa woro nnono katwa me, “Mbellin minu kidegene, udin konu unan nimon nacara ghana kitene kani.
Potem je Jezus rekel svojim učencem: »Resnično, povem vam: ›Da bo bogataš komajda vstopil v nebeško kraljestvo.‹
24 Nkuru nbellin minu, nworu uman nimon nacara piru kipin tigo Kutellẹ, ukatin nin shew kurakomi piru ligalon nalira.”
In ponovno vam pravim: ›Lažje je za kamelo iti skozi šivankino oko, kakor za bogataša vstopit v Božje kraljestvo.‹«
25 Na nono katwa me nlanza nani, umamaki kifo nani kang i woro, “Ani ghari wasa ase utucue?”
Ko so njegovi učenci to slišali, so bili silno osupli, rekoč: »Kdo je potem lahko rešen?«
26 Yisa yene nani aworo, “Kiti na nanit udin konu, kiti Kutellẹ vat nimon in suari.”
Toda Jezus jih je pogledal in jim rekel: »Pri ljudeh je to nemogoče, toda z Bogom so vse stvari mogoče.«
27 Biturus ttunna akpana a woroghe, “Yene, tina sun imon vat ti dofin fi. Ani iyaghari arik ba se?”
Tedaj je Peter odgovoril in mu rekel: »Glej, vse smo zapustili in ti sledili. Kaj bomo torej prejeli?«
28 Yisa woro nani, “Mbbellin minu kidegene, anughe na ina dofini, nan nmaru upese na gono Kutellẹ ma so kutet tigo me, anung wang ma so na tet likure nin na ba, isu ushara nnonon Israila likure nin naba.
Jezus jim je rekel: »Resnično, povem vam: ›Da boste vi, ki ste mi sledili, v obnovi, ko se bo Sin človekov usedel na prestol svoje slave, tudi vi sedeli na dvanajstih prestolih in sodili dvanajstere Izraelove rodove.‹
29 Vat nlenge na a suna nilari, nuana nilime, nuana nishono, ucif, una, nono sa kumen bara lisanin, ama seru mmari akalt likure a ulai un sa ligang. (aiōnios g166)
In vsak, kdor je zaradi mojega imena zapustil hiše ali brate ali sestre ali očeta ali mater ali ženo ali otroke ali zemljišča, bo prejel stokratno in bo podedoval večno življenje. (aiōnios g166)
30 Nan nya nnani gbardang na idi anan cizunu nene mada so anan kidung, a gbardang na idi anan kidung maso anan bun.
Toda mnogi, ki so prvi, bodo zadnji; in zadnji bodo prvi.«
